V “mainstream”medijih je čedalje manj novinarstva, da o raziskovalnem ne govorimo. Vse več je prepisovanja (kopiranja) in povzemanja vsebin, da ne govorimo o vnaprej pripravljenih PR novicah in gradivih (kar je ob pogodbeno zaposlenih novinarjih in zahtevah po visoki “produktivnosti” razumljivo). Zaupanje bolj angažiranih bralcev v resničnost in verodostojnost informacij je zato čedalje manjše.
Komentarji lahko vsebinsko dopolnijo članek ali blog in mu s tem dvignejo pomen, dostikrat pa osvetlijo zadevo tudi z drugih strani. Za angažiranega bralca to predstavlja pomembno dodano vrednost k osnovni informaciji. Komentatorji lahko torej s svojimi komentarji izboljšujejo vsebino medija in predstavljajo obliko skupinske inteligence. Drugače povedano, prispevajo k prepoznavanju problemov, razumevanju vzrokov in po potrebi iskanju ukrepov za spremembe.
Kvalitetni komentarji bodisi dajejo vsebini dodatno potrditev, jo dopolnijo ali pa vnesejo nove informacije, ki lahko spremenijo pomen vsebine. Za angažiranega bralca je to zelo pomembno.
Lahko pa koncept komentiranja dvignemo na višji nivo. Če novice, članke, bloge, komentarje in v njih omenjene entitete (osebe in organizacije) ustrezno razvrstimo v zadeve, se informacije pretvorijo v popolnoma novo dimenzijo, ki je lahko podlaga za kooperativna socialna omrežja. Taka omrežja predstavljajo na primer razne nevladne organizacije, subjekti lokalne samouprave, lahko pa tudi ad-hoc virtualne skupine, ki se povežejo v zvezi z določeno problematiko.
Tak sistem zelo olajša prepoznavanje in razumevanje vzrokov dogodkov in raznih situacij. Če sedaj dodamo še podporo za formiranje ukrepov in akcij izdelamo sistem, ki omogoča akcijsko sposobnost za prej omenjena omrežja..